Naš cil je, da imamo med fotografiranjem z digitalnim fotoaparatom občutljivost ISO nastavljeno na najnižjo možno vrednost (primer 100 ISO). Zakaj, tako se ustvari najmanj šuma (zrnatosti) in nastanejo najbolj ostre ter jasne fotografije. Občutljivost ISO povečajte le, če želite med fotografiranjem pri šibki svetlobi fotoaparat držati v rokah. Pri običajni dnevni ali umetni svetlobi se uporablja nastavitev 100 ISO. Če dvignete vrednost na ISO 200, lahko držite fotoaparat v rokah pri šibki svetlobi, pri čemer bo vaš posnetek še vedno oster. Pomankljivost je, da se nekoliko poveča vidljivost šuma. Pri nastavitvi ISO 400 lahko imate fotoaparat v rokah v še slabši svetlobi in seveda se ustvari še več šuma. Pri nastavitvi ISO 800 lahko fotografirate pri svetlobi v cerkvi, vendar spet z veliko šuma itd. Torej višja kot je vrednost ISO, v slabših svetlobnih razmerah lahko fotografirate, vendar s tem ustvarjate tudi več šuma. Zato je treba čim večkrat uporabljati stojalo. Ko je fotoaparat na stojalu, stoji popolnoma pri miru, tako da nas pri občutljivosti ISO 100 ne skrbi, da bodo fotografije pri šibki svetlobi zamegljene.

1/30 sec - f2,8 - ISO 1600 - Rim
|
Če fotografirate potoke ali jezera oziroma kar koli v zvezi z vodo, boste uporabili filter, ki naredi nekaj zelo pomembnega - odstrani odboj neba z vode in omogoči, da vidite skozi vodo. Tako so stvari, kot so na primer kamni pod vodo ali v potoku, ribe v ribniku itd., videti kristalno jasne, pri čemer so slike tega naravnost očarljive. Veliko ljudi ne ve, da večina fotografov uporablja filter, zaradi katerega nastane nebo bolj modro - okrogel polarizator. Polarizator je nepogrešljiv, če želite ustvariti modro nebo, toda enako pomembna je tudi njegova druga, večkrat spregledana naloga - da reže odboj. To je ena od stvari, ki jih morate preizkusiti, da jih boste znali ceniti, navdušeni boste.

Pri sestavljanju kompozicije uporabljamo tehniko, pustite športniku izhod. Športnik ne sme zbežati iz okvirja, ampak mora imeti pred seboj nekaj prostora, da nadaljuje svojo vidno zgodbo, da ni videti ujet v okvir. To je zelo neprijeten pogled, zato pri kompoziciji pustite nekaj prostora (če je na sliki na primer športnik, ki se premika v levo, naj bo postavljen na skrajno desno stran okvirja; na ta način ima na videz prostor, kamor lahko teče). Ta preprosti trik pri sestavljanju kompozicije bo odločilno vplival na končni videz slike.

Poleg fotografiranja samega sončnega zahoda so na takih fotografijah odličen motiv tudi silhuete. Obstajata dve pravili za fotografiranje silhuet: 1/ Silhueta subjekta mora biti prepoznavna. Velikokrat naletimo na posnetke silhuet, kjer se nam postavi vprašanje "Kaj pa je tu vndr?" Motiv naj bo čim bolj preprost, tako bo učinek fotografije veliko boljši. 2/ Postavite subjekt neposredno pred zahajajoče sonce, tako da je sonce povsem prekrito, oris silhuete pa najboljši. Nato osvetlite nebo (tako bo subjekt v resnici videti kot črna silhueta).
Pazite na neenakomirno osvetljenost pri fotografiranju silhuete, ker dejansko fotografirate v sonce. Za klasične silhuete je značilno, da izza subjekta kuka malo sonca. Vse v redu in prav, če vam je ta učinek všeč, pazite le, da se na subjektu ne razkrije preveč podrobnosti - te morajo ostati črne.

Odgovor na vprašanje "Kam postaviti obzorje?" je povsem preprost. Nikar ne delajte kot amater, ki vedno postavi obzorje na sredino fotografije, ker bodo vaše fotografije pokrajine videti kot nepremišljeni posnetki. Raje se odločite, kaj želite poudariti: nebo ali zemljo. Če je nebo res čudovito, postavite obzorje na spodnjo tretjino fotografije (tako bo nebo poudarjeno). Če je zemlja zanimivejša, potem naj postane osrednji motiv fotografije, zato postavite obzorje na zgornjo tretjino fotografije. Tako je poudarjena zemlja, pri čemer je še pomembneje, da z obema načinoma poskrbite, da obzorje ni na sredini ter da imajo zato fotografije več globine in so zanimivejše.


|
|