Fotografiranje koncertov z visoko občutljivostjo ISO

Koncertna fotografija je izziv, ki združuje tehnično znanje, hitro prilagajanje in umetniški čut. Eden izmed ključnih elementov pri fotografiranju v temnih, nepredvidljivih razmerah koncertnih prizorišč je uporaba visoke občutljivosti ISO. Ta pristop omogoča zajem svetlobe v slabših svetlobnih pogojih, kjer bliskavica ni dovoljena ali bi porušila atmosfero dogodka. 

Večina koncertov poteka v pogojih nizke svetlobe – oder je osvetljen s spot reflektorji, gibajočo svetlobo in včasih z intenzivnimi barvnimi filtri. Fotograf mora hitro reagirati, pogosto brez možnosti za ponovno kompozicijo. Zato je poznavanje lastnosti svojega fotoaparata in njegova nastavitev ključno.

Priporočam fotografiranje v ročnem načinu (M). Tako imaš popoln nadzor nad parametri: ISO, zaslonko in časom osvetlitve. Pri koncertni fotografiji je ISO pogosto nastavljen višje kot običajno – od ISO 1600 do celo ISO 6400 ali več, odvisno od zmogljivosti senzorja in želene hitrosti zaklopa. Sodobni fotoaparati omogočajo uporabo visokega ISO brez pretiranega šuma, še posebej če fotografiraš v formatu RAW, ki omogoča bolj učinkovito odpravljanje šuma v postprodukciji. 

Zaslonka naj bo čim bolj odprta (npr. f/2.8 ali širše), da skozi objektiv pride več svetlobe in omogoča manjšo globinsko ostrino, kar pomaga pri ločevanju izvajalca od ozadja. Čas osvetlitve mora biti dovolj kratek (npr. 1/250 s ali hitreje), da zamrzne gibanje izvajalca, razen če namenoma želiš zajeti gib kot kreativni efekt.

Stativa pri koncertih običajno ni mogoče uporabljati zaradi omejenega prostora in dinamičnega dogajanja. Zato je ročno fotografiranje z ustrezno podporo (npr. naslon za komolec) edina možnost. V takih primerih pomaga tudi objektiv s stabilizacijo slike (IS, VR), ki omili tresenje pri nižjih časih osvetlitve. 

Bodi pozoren na svetlobne vire – usmeri objektiv tako, da izkoristiš proti-svetlobo, kar ustvari dramatičen efekt okoli izvajalca. Izogibaj se pa direktnim, preosvetljenim reflektorjem, ki lahko prežgejo posnetek. Uporaba točkovnega merjenja svetlobe ti omogoča, da pravilno izmeriš osvetlitev na obrazu ali telesu izvajalca, ne pa na ozadju.

Pomembno je tudi dobro poznavanje prizorišča in izvajalca – kdaj pride močna osvetlitev, kdaj izvajalec skoči ali pride do roba odra. Tako boš pripravljen in boš ujel ključni trenutek.

Obdelava koncertnih fotografij je pomemben del procesa. RAW datoteke omogočajo korekcije beline, osvetlitve in šuma brez izgube kakovosti. Uporabi programe kot sta Lightroom ali Photoshop, kjer lahko iz slike iztisneš maksimum, ne da bi izgubil njen značaj.

Koncertna fotografija je adrenalinska izkušnja. Ne le, da ujameš energijo dogodka, temveč z njo poveš zgodbo – o glasbi, emocijah in trenutku. In prav visoka ISO vrednost ti omogoča, da kljub izzivom ustvarjaš ostre, dramatične in nepozabne fotografije.

Avtor nasveta: Tomaž Penko