V iskanju drobnovratnika – naravoslovni potep skozi objektiv
V soboto, 14. marca 2026, sem se udeležil zanimivega naravoslovnega potepa z naslovom “V iskanju drobnovratnika”, ki je potekal v okolici Ravne v Košanski dolini. Dogodek je združil raziskovanje narave, biologijo in fotografijo – predvsem pa radovednost do enega najbolj zanimivih prebivalcev slovenskega podzemlja: drobnovratnika (Leptodirus hochenwartii).
Potep je organiziralo
Društvo Drobnovratnik, ime društva pa izhaja prav iz tega posebnega jamskega hrošča, ki ima v slovenski naravoslovni zgodovini prav posebno mesto.
Začetek pri dvorcu Ravne
Dogodek se je začel z jutranjim zborom v Postojni, od koder smo se skupaj odpeljali proti
dvorcu Ravne v Košanski dolini. Tam smo najprej spoznali nekaj zanimivosti o
grofu Franzu Hohenwartu, po katerem drobnovratnik nosi tudi svoje znanstveno ime.
Pod vodstvom biologa Janija Franka smo si ogledali okolico dvorca in se nato z avtomobili odpeljali do izhodišča za nadaljevanje raziskovanja. Kraški gozdovi na tem območju skrivajo številne jame, vrtače in brezna, ki so idealno okolje za življenje drobnovratnika.
Spust v kraški svet
Ko smo se podali proti eni izmed jam, je postalo jasno, kako razgiban in skrivnosten je kraški teren. Globoke vrtače, razpoke v tleh in komaj opazni vhodi v jame nas hitro opomnijo, da je svet pod nami prav tako bogat kot tisti na površju.
Spust v jamo vedno prinese poseben občutek. Tišina, vlaga in hlad ustvarijo popolnoma drugačno okolje kot v gozdu nad nami. Prav v takšnih razmerah živi drobnovratnik – majhen hrošč, ki je popolnoma prilagojen življenju v temi.
In tokrat smo ga tudi dejansko našli.
Srečanje z drobnovratnikom
Drobnovratnik je izjemno majhen jamski hrošč, dolg le nekaj milimetrov. Zaradi življenja v popolni temi nima razvitega vida in je skoraj brez pigmenta. Orientira se predvsem s tipalnicami in drugimi čutili.
Ko ga vidiš v živo, hitro razumeš, zakaj je ta žival tako pomembna za raziskovanje kraškega sveta. Je eden prvih opisanih jamskih organizmov na svetu in simbol začetkov speleobiologije.
Najti ga v njegovem naravnem okolju je prav posebno doživetje.
Drobnovratnik skozi objektiv
Kot fotograf sem ob tem srečanju takoj pomislil na makro fotografijo. Fotografiranje tako majhnega bitja pa ni preprosto. Drobnovratnik je velik le nekaj milimetrov, poleg tega pa se premika po neravnih kraških tleh.
Makro fotografija v jami prinese kar nekaj izzivov:
- zelo majhna globinska ostrina
- slaba svetloba
- zahtevno ostrenje
- stabilnost fotoaparata
Takšni motivi zahtevajo veliko potrpežljivosti. Včasih je treba narediti več posnetkov, da dobiš enega, ki res pokaže detajle – dolge tipalnice, obliko telesa in strukturo okolja, po katerem se hrošč premika.
Makro fotografija je pravzaprav odličen način, kako pokazati svet, ki ga s prostim očesom skoraj ne opazimo. Majhen jamski hrošč se skozi objektiv nenadoma spremeni v zanimiv in skoraj skrivnosten motiv.
Narava, ki jo pogosto spregledamo
Potep se ni končal samo pri raziskovanju jam. Med hojo skozi gozd smo opazovali tudi prve znake pomladi, govorili o rastlinah in živalih ter o posebnostih kraškega sveta.
Takšni dogodki vedno znova pokažejo, kako zanimiva je narava v naši neposredni okolici. Včasih se najbolj zanimive zgodbe skrivajo prav v najmanjših bitjih – kot je drobnovratnik, ki že skoraj dve stoletji simbolizira raziskovanje slovenskega krasa.
Na koncu smo se zbrali še na turistični kmetiji v Narinah "
Pri Andrejevih", kjer se je naravoslovni potep zaključil v prijetnem druženju.
Fotografija kot način opazovanja narave
Zame je bil ta dogodek zanimiv tudi zato, ker fotografija pogosto postane orodje za opazovanje narave. Ko začneš iskati motive skozi objektiv, postaneš bolj pozoren na detajle – na majhne živali, teksture tal, svetlobo in drobne spremembe v okolju.
In prav makro fotografija je tista, ki nas pogosto pripelje do odkritja sveta, ki ga drugače sploh ne bi opazili.
Drobnovratnik je majhen hrošč, vendar skozi fotografijo postane simbol nečesa večjega – radovednosti, raziskovanja in spoštovanja do narave, ki nas obdaja.
