Fotografiranje koncertov z visoko občutljivostjo ISO

Fotografiranje koncertov z visoko občutljivostjo ISO

Koncertna fotografija je izziv, ki združuje tehnično znanje, hitro prilagajanje in umetniški čut. Eden izmed ključnih elementov pri fotografiranju v temnih, nepredvidljivih razmerah koncertnih prizorišč je uporaba visoke občutljivosti ISO. Ta pristop omogoča zajem svetlobe v slabših svetlobnih pogojih, kjer bliskavica ni dovoljena ali bi porušila atmosfero dogodka. 

Večina koncertov poteka v pogojih nizke svetlobe – oder je osvetljen s spot reflektorji, gibajočo svetlobo in včasih z intenzivnimi barvnimi filtri. Fotograf mora hitro reagirati, pogosto brez možnosti za ponovno kompozicijo. Zato je poznavanje lastnosti svojega fotoaparata in njegova nastavitev ključno.

Priporočam fotografiranje v ročnem načinu (M). Tako imaš popoln nadzor nad parametri: ISO, zaslonko in časom osvetlitve. Pri koncertni fotografiji je ISO pogosto nastavljen višje kot običajno – od ISO 1600 do celo ISO 6400 ali več, odvisno od zmogljivosti senzorja in želene hitrosti zaklopa. Sodobni fotoaparati omogočajo uporabo visokega ISO brez pretiranega šuma, še posebej če fotografiraš v formatu RAW, ki omogoča bolj učinkovito odpravljanje šuma v postprodukciji. 

Zaslonka naj bo čim bolj odprta (npr. f/2.8 ali širše), da skozi objektiv pride več svetlobe in omogoča manjšo globinsko ostrino, kar pomaga pri ločevanju izvajalca od ozadja. Čas osvetlitve mora biti dovolj kratek (npr. 1/250 s ali hitreje), da zamrzne gibanje izvajalca, razen če namenoma želiš zajeti gib kot kreativni efekt.

Stativa pri koncertih običajno ni mogoče uporabljati zaradi omejenega prostora in dinamičnega dogajanja. Zato je ročno fotografiranje z ustrezno podporo (npr. naslon za komolec) edina možnost. V takih primerih pomaga tudi objektiv s stabilizacijo slike (IS, VR), ki omili tresenje pri nižjih časih osvetlitve. 

Bodi pozoren na svetlobne vire – usmeri objektiv tako, da izkoristiš proti-svetlobo, kar ustvari dramatičen efekt okoli izvajalca. Izogibaj se pa direktnim, preosvetljenim reflektorjem, ki lahko prežgejo posnetek. Uporaba točkovnega merjenja svetlobe ti omogoča, da pravilno izmeriš osvetlitev na obrazu ali telesu izvajalca, ne pa na ozadju.

Pomembno je tudi dobro poznavanje prizorišča in izvajalca – kdaj pride močna osvetlitev, kdaj izvajalec skoči ali pride do roba odra. Tako boš pripravljen in boš ujel ključni trenutek.

Obdelava koncertnih fotografij je pomemben del procesa. RAW datoteke omogočajo korekcije beline, osvetlitve in šuma brez izgube kakovosti. Uporabi programe kot sta Lightroom ali Photoshop, kjer lahko iz slike iztisneš maksimum, ne da bi izgubil njen značaj.

Koncertna fotografija je adrenalinska izkušnja. Ne le, da ujameš energijo dogodka, temveč z njo poveš zgodbo – o glasbi, emocijah in trenutku. In prav visoka ISO vrednost ti omogoča, da kljub izzivom ustvarjaš ostre, dramatične in nepozabne fotografije.

Avtor nasveta: Tomaž Penko

Preberite več: Fotografiranje koncertov z visoko občutljivostjo ISO

Zajem portreta z zelo plitvo globinsko ostrino

Portretna fotografija z zelo plitvo globinsko ostrino je ena izmed najbolj priljubljenih in estetsko privlačnih tehnik v sodobni fotografiji. Učinek, kjer je subjekt izjemno izostren, medtem ko se ozadje stopi v mehko, sanjsko zamegljenost (imenovano tudi bokeh), ustvari izjemno intimno in umetniško vzdušje. A do takšnega rezultata ne pridemo naključno – zahteva razumevanje opreme, svetlobe in tehničnih nastavitev. 

Plitva globinska ostrina pomeni, da je zelo ozek pas kadra, ki je dejansko izostren. Vse pred in za to točko je mehko zamegljeno. Ključ do tega efekta je predvsem široka zaslonka – vrednosti kot so f/1.2, f/1.4 ali f/2.8 bodo omogočile zelo omejeno ostrino, kar pomeni, da bo le obraz (ali celo samo oči) popolnoma izostren, medtem ko bo vse ostalo mehko. Takšen pristop je posebej učinkovit pri portretih, kjer želimo gledalca usmeriti neposredno na subjekt, brez motečih elementov v ozadju. 

Da bi dosegli kar najboljši rezultat pri fotografiranju z majhno globinsko ostrino, priporočamo uporabo ročnega načina (M), kjer imate popoln nadzor nad vsemi tremi osnovnimi parametri: ISO, zaslonko in časom osvetlitve. Uporabite nizek ISO (npr. ISO 100), kar bo omogočilo čiste, neslišne posnetke brez šuma. Čas osvetlitve prilagodite svetlobi – če fotografirate z roke, pazite, da ne pade pod 1/100 s, sicer lahko pride do zamegljenosti zaradi tresenja.

Ostrenje naj bo vedno usmerjeno na oči subjekta – oči so tiste, s katerimi se povezujemo v portretu. Če so oči mehke, tudi popolna kompozicija ne bo rešila posnetka. Zato je priporočljiva uporaba enotočkovnega ostrenja, ki ga sami postavite točno na oko

Svetloba je pri tej vrsti portreta ključnega pomena. Uporabite naravno svetlobo – na primer svetlobo okna, oblačen dan ali senco – in jo po potrebi dopolnite z odbojnikom, ki bo zmehčal sence na obrazu. Če imate na voljo umetno svetlobo, uporabite mehčalce (softbox, dežnik, difuzor), da svetloba ne bo preostra. 

Čeprav se zdi, da dodatki pri portretu niso nujni, lahko stativ koristi pri natančnem kadriranju in omogoča večjo doslednost pri ostrenju. RAW format omogoča več svobode pri naknadni obdelavi, saj lahko popraviš osvetlitev, belino in kontrast brez izgube kakovosti. 

Paziti je treba tudi na razdaljo med subjektom in ozadjem. Večja kot je ta razdalja, bolj mehko bo ozadje. Subjekt naj ne stoji tik ob zidu ali grmu, če želiš doseči res lep bokeh

Zajem portreta z majhno globinsko ostrino je umetnost. Je preprost v osnovi, a zahteva preizkušanje, eksperimentiranje in občutek. S pravilnim pristopom, primerno opremo in razumevanjem svetlobe lahko vsakdo ustvari portret, ki bo izstopal po mehkobi, globini in izraznosti.

Preberite več: Zajem portreta z zelo plitvo globinsko ostrino

Zlata ura – skrivnost popolne svetlobe

Zlata ura – skrivnost popolne svetlobe 

Fotografija je v svojem bistvu umetnost svetlobe. In prav zlata ura je eden najdragocenejših trenutkov dneva, ko naravna svetloba ponudi fotografom mehke, tople in izrazito atmosferske pogoje za ustvarjanje slik. Ta kratkotrajni časovni okvir se pojavi dvakrat dnevno – tik po sončnem vzhodu in tik pred sončnim zahodom. Takrat sonce leži nizko na obzorju, žarki pa potujejo skozi več atmosferskih plasti, kar povzroča toplejše barve, daljše sence in izjemno mehko osvetlitev.

Za dosego najboljših rezultatov pri fotografiranju v zlati uri je ključna izbira prave fotografske opreme, svetlobnih pogojev in natančna kompozicija. Priporočamo uporabo stativa, saj vam omogoča stabilnost pri daljših časih osvetlitve in natančno kadriranje. Poleg tega uporaba ročnih nastavitev fotoaparata pomeni, da imate popoln nadzor nad vsako komponento osvetlitve.

Pri nastavitvah svetujem, da začnete z nizkim ISO (100–200), da zmanjšate šum in ohranite kakovost slike. Zaslonko nastavite glede na želeni efekt – na primer f/8 ali f/11 za krajinske posnetke, kjer želite večjo globinsko ostrino. Za portrete pa se lahko odločite za širšo odprtost (npr. f/2.8), kar bo omogočilo lep bokeh in ločilo subjekt od ozadja. Čas osvetlitve prilagodite glede na svetlobne razmere – včasih bo dovolj 1/60 sekunde, včasih bo potrebna daljša osvetlitev, zato je stativ toliko bolj pomemben.

Ne pozabite spremljati histograma na zaslonu fotoaparata, saj ta pove več kot samo vizualni predogled – omogoča nadzor nad preosvetljenimi in podosvetljenimi deli. Prav tako je priporočljivo fotografirati v formatu RAW, kar omogoča večjo prilagodljivost pri naknadni obdelavi fotografij.

Zlata ura ni le tehnično idealen čas za fotografiranje – ponuja tudi emocionalno globino in toplino, ki jo je težko poustvariti v drugih pogojih. Odsev sonca na vodi, topli toni na koži, svetlobne igre med drevesi – vse to ustvarja edinstveno atmosfero, ki vsaki fotografiji doda pridih magičnosti.

Za konec naj poudarim, da kljub vsem tehničnim nasvetom najpomembnejši ostaja fotografov občutek za trenutek in svetlobo. Zlata ura je dar narave – izkoristite jo z odprtimi očmi in srcem.



Preberite več: Zlata ura – skrivnost popolne svetlobe

Kako fotografirati, ko je dan siv in oblačen

Kako fotografirati, ko je dan siv in oblačen 

To se bo zdelo morda samo po sebi umevno, vendar vam ne morem povedati, kolikokrat sem bil na fotografiranju v skupini, ko je vsaj eden rekel: »Nebo nam popolnoma uničuje današnje fotografiranje.« Sivo nebo je sicer res neprijetno, vendar je nekaj, kar ob takih dneh lahko naredite: kompozicije slik sestavite tako, da je na njih čim manj (ali nič) tega sivega neba. Če greste fotografirat z namenom, da se boste kar najbolj trudili, da na fotografijah ne bo neba, boste lahko izkoristili vse prednosti, ki jih sivo nebo prinaša: barve so zelo nasičene in sence na fotografijah so resnično mehke.

Verjetno se nebu na slikah ne boste mogli povsem izogniti, zato sestavite kompozicije tako, da bo količina neba, ki ga vidite, res minimalna.Ta preprosta tehnika je rešila že marsikatero fotografiranje

Scott Kelby - Digitalna fotografija

Preberite več: Kako fotografirati, ko je dan siv in oblačen

Trik za zajemanje resničnega življenja

Trik za zajemanje resničnega življenja 

Ko pridete v tuj kraj z velikim fotoaparatom in dolgim objektivom, izstopate kot žirafa med severnimi medvedi in pritegnete veliko pozornosti. Na začetku. Dalj časa kot se zadržujete v nekem območju, bolj bodo ljudje spoznali, da ste nenevarni, in čez čas ne bodo več menili za vas. To je vaš cilj - da pridete do točke, ko vam nihče več ne posveča pozornosti (kar je nasprotno kot v vsakodnevnem življenju, kajne?). Ko niso osredotočeni na vas in na to, kar počnete, bodo nadaljevali s svojim običajnim početjem in ko se to zgodi, se pojavijo priložnosti za resnično nepozabne fotografije. 

Trik je, da se nekam postavite in tam vztrajate ter ste pri tem potrpežljivi. Lahko se usedete za mizo kavarne na ulici, ali naslonite na zid, lahko se usedete na stopnice ali na tla in se naslonite na zid - izberite prostor, ki je blizu dogajanja, vendar ne ravno del njega.

Zapomnite si, vaša naloga ni biti v središču dogajanja, ampak da imate dober pogled manj. Postavite se torej na drugo stran ulice, na tukajšnji most, na stopnišče ali kamor koli tik poleg dogajanja samega. In se lenobno prepustite trenutku. Ne zganjajte hrupa, ne ukvarjajte se z opremo, ne pritegujte pozornosti nase. Ljudem v okolici pustite nekaj časa, da se navadijo na vašo prisotnost, potem boste lahko ujeli resnično življenje, ki se odvija pred vami. Obljubljam vam, potrpežljivost se bo izplačala.

Scott Kelby - Digitalna fotografija

Preberite več: Trik za zajemanje resničnega življenja